Cairns - 27. in 28. dan

Dejan:
Pa smo ga... kenguruja namrec! Skor sva ze domacina, ker sva enkrat bla udelezena pri podiranju kenguruja z avtom, vceri sva ga pa v hostlu na BBQ vecerji se jedla. No ja... okus je imel bolj po vinu kot kej drugega, ker so ga namakali v rdecem vinu, drugac pa je bil bolj mehek kot govedina in tud okus je imel podoben govedini. Ampak itak ga nismo bili delezni v pravih slovenskih porcijah. Imel smo kao "all you can eat" vecerjo, dobili smo pa kot v zaporu servirano. Puf na kroznik eno pikico in basta. Prosnja "A lahko se mal vec dobim?" je bila zavrnjena z "A ne vidis, koliko jih se caka v vrsti?". No sej je vseen. Sva pa vsaj spoznala dva, par, ki to ni, ampak sta le prijatelja, iz Hongkonga. Jessi in Alex. V Avstralijo sta se odpravila s 3 urami planiranja in zdej mal uzivata tle na vzhodni obali. Seveda sta oba financnika, zaposlena v multinacionalkah kot je HSBC. Stara sta pa le 22 let.

Naslednji dan sva sla mal uzivat na "najlepso" plazo v Cairnsu, na Palm Cove. Men se zdijo dost podobne, tko da ne vem kako lahko Lonely planet tko rangira zadeve, Isto s hostli. Nekateri, ki so zlo opevani v Lonelyju, so v resnici poden. Tko da je po mojem vse mal podmazan... Ne vem kdo iz Slovenije jim je pa placal, da so napisal, da se Slovenci radi hvalimo, da smo izumili demokracijo... in se par takih bedarij pise v Lonelyju o Sloveniji. No nazaj med palme. Ja, na par kilometrov dolgi pesceni plazi s palmami se clovek lahko kopa le v 10X10 m ograjeni luzi. No mas Kitajcke, ki se veselo namakajo tud izven ograde, pa jih pol mal specejo razni Stingerji pa Box jellyfish... Da je bilo polezavanje (bolj) zanimivo in vzdrzno, so poskrbel fantje, ki so s palm metali dol na tla kokosove orehe in liste. Ko so zmetal dol ene 100 orehov je vse prav lepo disalo po kokosu. Tko so obdelali celo rivo. Verjetn zato, da ne bi kaksen oreh padu mimoidocemu ali lezecemu turistu na betico.

V noci na 28. dan naju je, in vse ostale v hostlu, zbudu nek pijani gizdalin, ki se je kar vsedu v kombi od hostla in zacel trobit. Nobenmu ni bilo nic jasno kaj se dogaja. Ponavadi (cez dan) zatrobijo, da nas opozorijo, da gre kombi v center, in ce hoces se lahko zastonj peljes zraven. Organiziram majo tud odvoz iz mesta do hostla. No tist frajer nas je prvo mal zbegal, pol se je pa izkazal, da njemu ni glih dost jasno. Govoru je, da je zmenjen s priajtli v sobi 29, pa da grejo nekam naprej itd... na kratko, bluzil je. Ko je en backpacker prsu do njega ga je komi prepricu, da ne more vozit in da naj gre ven, pa da sploh ni v pravem hostlu. Pol ga je koncno zbezal ven, vsi smo mel pa sreco, ker je vmes ze crknla trobla. To je Cairns drugac... tak mali veliki absolvent backpackerjev.

Dans sva bla pa v Kurandi. To je vasica v tropskem dezevnem gozdu, ki se razlega od Townsvilla pa vse do severa. Preko gozda in v hrib te pelja gondola (jajcki), lahko tudi vlak al pa bus. Midva sva sla z jajcki gor (mal za velko noc pa to... hehe), dol pa z busom. Debelo uro in se mal sva pol pohajkovala po tem zarascenem, soparnem, mokrem gozdu, kjer sva vidla nekaj debelih pajkov, modre metuljcke, cudne purane, Teja pa je od blizu spoznala se nekaj domacih komarjev. Sla sva do Barron falls (nekih dobrih slapov) in nazaj v vasico. Ja, vasico... midva sva bla skoraj edina, ki sva sploh hodila kej okrog. Ostali vsi so le pripeljani gor in nato odpeljani nazaj. Vmes pa nakupujejo v tej tropski vasici... k?@#$ pa taka vasica! Huj kot Citypark. No to je Kuranda.

Se enkrat naj bi sla v tropski gozd, in sicer v Cape Tribulation, kjer se ta gozd stika z oceanom - to je kao edini primer na svetu, kjer gredo tropi v morje. Ampak ne greva. Ha ha in na Tejino veliko zalost. Ni casa.

Jutr greva se en ekosistem gledat... pa ne povem kerga.

LP